Prehrana glodavcev

Glodavci spoznamo po značilnem zobovju, prilagojenem na predelavo rastlinske hrane. V vsaki čeljusti imajo en sam par sekalcev, imenovanih tudi glodači, ki v nasprotju s človekovimi zobmi rastejo vse življenje. Sprednjo površino pokriva zobna sklenina (najtrša snov v telesu), polnilo pa je mehka zobovina. Pri glodanju trdih snovi se zobovina hitreje obrablja, tako da skleninska prevleka tvori oster, dletu podoben rob. Podočniki manjkajo, število kočnikov pa je praviloma majhno; pri večini vrst ostanejo na vsaki strani čeljusti samo po 3 meljaki. Z njimi meljejo rastlinje in ga s tem pripravijo na encimsko razgradnjo v želodcu in črevesju. Najbolj žilavi rastlinski deli so siromašni s hranilnimi snovmi, zato jih glodavci, ki se z njimi hranijo, morajo veliko premleti in njihovi kočniki se hitro obrabljajo. Nekatere skupine (npr. voluharice) so se na obrabo prilagodile tako, da jim kočniki stalno rastejo.

Vir: B. Sket: Živalstvo Slovenije, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 2003

Kazalo

• Na splošno
• Prehrana
• Življenski prostor