Leto je naokoli in zopet je prišel čas zimovanja. Letos smo si izbrali Šmihel nad Mozirjem. Čudovit kraj, prelepo okolje, samo škoda, ker ni bilo snega, mrzlo je pa bilo. Pa nismo samo zimovali, temveč smo tudi praznovali. Vzrok za to je bilo pet odraslih skavtov, ki so praznovali okroglo letnico »40«, se pravi vstopili so v KLUB 40. Pa lepo od kraja.

Ob 17. uri smo se zbrali pri kapucinski cerkvi Sv. Cecilije v Celju in se podali novim dogodivščinam naproti. Sonce je tonilo za gore, počasi je mrak pričel pokrivati zemljo, mi pa smo se veseli, da bomo preživeli skupaj dva čudovita dneva, podali proti Šmihelu. Sigurno veste, kje je to, če ne vam povem. Iz Mozirja se za bencinsko črpalko podate po lepi cesti skozi gozd proti vrhu. Ko smo prispeli na cilj, nas je pozdravila cerkvica, ob njej pa župnijski dom, kjer je bilo za dva dni naše bivanje. Prijazen dom, lepi prostori. Do 19.00 ure smo se zbrali vsi, ki smo se ta dan podali na zimovanje. Z nami je bil tudi čudoviti šopek naših otrok, ki so nam prelepo popestrili oba dneva. Družbo sta nam delali tudi bodoči skavtinji in sicer Katarina, ki je v soboto praznovala svoj 3. rojstni dan in najmlajša, njena sestrica Ana s šestimi meseci. Ob 19.30 uri smo se zbrali v sobi, kjer smo imeli duhovnost, sv. mašo in praznovanje. Z molitvijo smo pričeli naše zimovanje, v katero nas je popeljal br. Marko. Dita pa nam je posredovala program našega dela za prvi večer. Po začetnem delu smo se podali v jedilnico k slastni večerji, katero je pripravila naša najstarejša in zelo dobra kuharica in skavtinja Zinka. Mmm, kako so se nam cedile sline ob pogledu na kombiniran rižev narastek (kakšen je ta narastek, pa malo sami ugibajte) in kompot. Po večerji smo ostali v jedilnici in izdelovali voščila za slavljence. Vsak izmed nas je napisal voščila za vseh pet in iz teh voščil je nastala knjižica, katere prvo stran je krasil tavček. Dita je na sredino mize položila velik plakat in nanj napisala besedo PRAZNOVANJE. Iz vsake črke smo potem pisali asociacije, ki so nam prišle na temo praznovanja. Nastalo je okoli 76 različnih razmišljanj. Zanimivo, res zanimivo in neverjetno.

Po končanem delu nas je nekaj najbolj korajžnih ostalo in veliko smo si imeli povedati. Kdo bi hodil zgodaj spat (saj to lahko storiš doma), zimovanje pa je samo enkrat na leto.

Zjutraj ob 7.30 uri smo pripravili budnico. Zanjo sem bila določena jaz in zbrala sem si pomočnike. Ker sem se bala, da bi jih prezgodaj zbudila, sem izbrala nežno pesem, katero je spremljala tamburica. Po budnici je bila vsekakor jutranja telovadba, po njej pa težko pričakovan zajtrk.

Po zajtrku je bil na programu orientacijski pohod na Mozirsko kočo. Med potjo se je naši bratovščini pridružilo nekaj članov bratovščine iz Mozirja. Pohod je bil kar zahteven in prijetno utrujeni so se vrnili v zavetje toplega doma. Še pred kosilom smo se pripravili na sv. mašo, katero je daroval br. Marko. Tudi sv. maša je praznovanje in zato smo bili lepo oblečeni, v krojih in rutkah. Kako lepe so maše na zimovanjih. Morda zato, ker smo tako med sabo povezani. Res Bogu hvala za taka doživetja.

Popoldan smo imeli rezerviran za pripravo praznovanja. Vsak je dobil svojo nalogo – roke, glava, skratka vse je bilo zaposleno. Sobo smo lepo okrasili in pripravljeni smo bili na praznovanje. Škoda, ker niste bili z nami, bi videli kako smo se imeli lepo. Za nas je bilo lepo doživetje, ko so otroci pripravili tekmovanje za odrasle. Zunaj so po travniku skrili skavtske predmete in mi smo postavljeni v pet skupin, morali te predmete najti in jih znati prikazati, kako in zakaj jih uporabljamo. Z veseljem smo se udeležili tekmovanja in uživali kot otroci. Ni kaj, otroška domišljija presega vsa pričakovanja. Res so polni presenečenj in znajo te razvedriti in polepšati dan. Bogu hvala zanje.

Vse lepo hitro mine, tako je kar prehitro prišla nedelja, čas ko se bomo morali posloviti in oditi vsak na svoj kraj. Pa tudi ta dan je bil lep. Dopoldan smo imeli razmišljanje o miru, nato pa smo se pripravili na sv. mašo. Razdelili smo se v skupine in se pripravili na mašo. Ena skupina je pripravila uvod v mašo, prošnje so bile spontane, druga v darovanje, tretja skupina je pripravila uvod v Oče naš, četrta za mir pred sv. obhajilom in nazadnje še zahvale. Kaj je lepšega kot to, da lahko vsak sodeluje in da smo pri sveti maši tako povezani. Bogu smo se zahvalili za ta dva prečudovito preživeta dneva. Res je bil radodaren in nas bogato nagradil. Po dobrem kosilu smo pospravili ves dom in ga čistega prepustili drugim, ki bodo prišli za nami.

Naše zimovanje pa se s tem še ni končalo. Odpeljali smo se k sestram klarisam v Nazarje, kjer nas je sestra Katarina, opatinja samostana, zelo toplo sprejela. Bilo nas je veliko a kljub velikemu številu smo vsi prišli v kapelo in si ogledali njihove prečudovite jaslice, v katere je vloženo veliko truda sester. Sestra Katarina je nam in našim malim radovednežem odgovarjala na vsa postavljena vprašanja, ki jih ni bilo malo. Še prej pa smo ob jaslicah – seveda je nas in sestre ločevala mreža – sestram zapeli dve pesmi ob spremljavi kitare, nato pa so nam zapele še sestre s svojimi nežnimi glasovi. Bogu hvala, da nas je združil in da smo v naši bratovščini kot ena družina. Da se znamo veseliti v malih stvareh, da nas navdušuje vse kar je božjega.
To je bila res pika na i našemu zimovanju. Pred odhodom smo naredili krog, poslušali še nekaj obvestil. Eno izmed obvestil je bilo tudi to, da se v soboto 22.1.05 ob 17.00 uri udeležimo dobrodelnega koncerta DRUGAČNI Z VAMI SREČNI v hali Golovec v Celju, kamor ste vabljeni vsi skavti iz Slovenije in to v krojih in z rutko, nato razdrli krog in duhovno bogatejši in okrepljeni odšli na svoje domove.
Za letos smo zaključili, toda leto hitro mine in kmalu se bomo zopet podali zimskim dogodivščinam naproti. Ni kaj skavt ljubi naravo in srečen je, če jo lahko raziskuje.

Hvala Tinetu, našemu vodji in Diti, ki sta poskrbela, da smo se lahko zbrali na tako lepem kraju, da je vse potekalo brez zapletov. Hvala vsem in vsakemu posebej, da je že s svojo prisotnostjo sodeloval in pripomogel k prijetnemu vzdušju. SREČNO POT!

Vtise zbrala in zapisala
Angelca Pikl – Velikodušna sinička
Bratovščina Celje 1