Celjske zverinice, tako se sedaj neuradno imenuje naša bratovščina, smo se letos odpravile kar na dva tabora. Seveda konec junija nismo manjkali na vseslovenskem taboru ZBOKSS na Mohorju nad Moravčami (tam smo dobili ime)! Ob koncu poletja pa smo se skupaj z našimi otroci in dvema lučkama odpravili še na poseben tabor bratovščine v Savudriji. Tam smo bili že lani, letos pa smo tam širili tudi svoja mednarodna obzorja – z veseljem smo se srečali s prijatelji italijanskimi skavti iz Trsta, ki so prav tam skupaj preživljali konec tedna.

Kaj smo počeli? Ne mislite, da smo se le pražili na soncu, namakali v morju in nabirali zaloge toplote za mrzle zimske dni, čeprav nam je Vsemogočni naklonil čudovito vreme. Iz trojnega naslova tega sestavka lahko uganete glavne teme našega tridnevnega druženja. V bratovščini smo imeli kar devet skavtov brez skavtskih imen, zato je bil tabor ob morju lepa priložnost za skavtski krst. Z izzivom, da je Bog vsakega skavta poklical po posebnem imenu smo se nanj (krst) pripravljali že doma, saj so krščenci morali dobro razmisliti, kakšno ime si bodo izbrali in zakaj ter ga utemeljiti pred celotno bratovščino. V Savudriji jih je pred krstom čakal preizkus njihovih pevskih in risarskih sposobnosti, telesnih zmogljivosti, zaznavanja s čutili, poznavanja skavtskih zakonov in zgodovine bratovščine. Predvsem pa je bila na preizkušnji njihova sposobnost zaupanja, saj so se na poti preizkusa z zavezanimi očmi morali izročiti vodstvu svojih varuhov – otrok. Različne naloge, pri katerih smo se vsi zelo zabavali in prav otroško veselili, so se končale s pletenjem mreže – zaveze med krščenci na morski obali in lovom školjk, s katerimi sta jih vodja bratovščine Tine in DA br. Marko krstila v morju. Sedaj imamo vsi v bratovščini svoja skavtska imena in lahko vam zatrdim, da ima prav vsak od nas ime, ki mu pristoji in izraža eno od njegovih značilnih lastnosti oz. talentov.

Druga tema našega druženja pa je bilo praznovanje okrogle obletnice treh članov bratovščine (30, 40 in 50). Letošnje leto je našo bratovščino zelo bogato z okroglimi obletnicami, saj smo že na zimovanju praznovali štiri štiridesetletnice. Tako smo se skupaj pri čudoviti maši pod bori nebeškemu Očetu zahvalili za naše slavljence, saj je vsak od njih za bratovščino velik božji dar. Nadaljevali smo s piknikom, saj prazne vreče ne stojijo pokonci, torej tudi skavti ne, potem pa je vsak od slavljencev moral bratovščini dokazati svojim letom primerno zrelost za sprejem v Klub 30, 40 in 50, izreči posebno obljubo in na koncu je bil s posebno diplomo sprejet v ustrezen klub. Vse to se je dogajalo v posebnem programu, ki so ga za slavljence pripravili bratje in sestre, ki so te starosti že dosegli. Bilo je veliko smeha, prepevanja, iger, pa tudi ganljivih trenutkov s solzami v očeh ob voščilih posameznikom.

Pri praznovanju so se nam pridružili tudi naši prijatelji iz Trsta. Poznali smo se že od prej, zlasti pa od tabora na Sv. Mohorju, ko smo se tudi dogovorili, da se v Savudriji srečamo. Vsi smo zelo uživali v druženju in res nam je bilo lepo skupaj. Drug drugega smo učili različne pesmi in plese, preizkušali dobrote slovenske in italijanske kuhinje (Italijani so bili navdušeni nad našim vinom in potico, mi pa nad njihovim sirom), skupaj smo tudi slavili Boga zlasti pri nedeljskem bogoslužju. Kako smo se sporazumeli? Dva prijatelja iz Trsta znata slovensko, naš Marko odlično govori italijansko, nekateri obvladamo malo angleščine in nemščine, če pa tudi to odpove, imamo še vedno roke in nasmeh. Obljubili smo si, da se čimprej spet srečamo, priložnost za to bo že v decembru v Ogleju ob sprejemu Luči miru iz Betlehema.

Pri tem sem se spomnila Jezusovih besed “Kjer so dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem jaz sredi med njimi”. Nam je bilo skupaj zelo lepo, ves čas smo čutili Njegov blagoslov, zato bi ob koncu lahko s Sv. Frančiškom zapeli: “Res je prijetno, kadar v srcu čutim srečo, veselje, tiho pesem stvarstva; vem, da na svetu nihče ni osamljen, vsak je le delček širnega življenja, ki radodarno razliva se povsod…. Vse to je dar, neizmerni dar Ljubezni!” Hvala ti zanj, Gospod!