DUHOVNE VAJE ZA ODRASLE SKAVTE (KANČEVCI, 7. do 9. januar 2005)
Bil je lep sončen zimski dan, zato smo vedeli, da se podajamo na duhovne vaje,
kjer nas bo s svojo prijaznostjo grelo prekmursko sonce. V petek 7. januarja
je naša bratovščina iz Celja prispela v Kančevce ob 19.15 uri. Večina bratovščin
je že bila zbranih. Z nekaterimi pa smo prispeli istočasno. Kako prisrčno smo
se pozdravili stari in novi znanci. Pogrešali pa smo tiste, ki so bili lani,
letos pa jih ni bilo z nami.
Namen letošnjih duhovnih vaj je bilo SLUŽENJE. Te duhovne vaje nam naj bi dale priložnost, da se k služenju še spodbudimo, ga osmislimo. Kakor je napisal p. Primož Kovač, duhovni asistent odraslih skavtov, ki je duhovne vaje tudi vodil, je čas teh vaj tudi lepa priložnost za druženje odraslih skavtov med seboj. Z nami je bil tudi šopek otrok, ki so nam še kako popestrili dva dneva, ki smo jih preživeli skupaj. Hvala Bogu zanje, brez njih bi bilo vse pusto in prazno.
Po večerji smo se zbrali v prvem nadstropju, kjer je bil dva dni naš delovni
prostor, kajti spodnjo dvorano so zasedli Frančiškovi otroci. Ko smo se zbrali,
smo se najprej predstavili kdo in od kod smo. Nato je p. Primož predlagal, da
se naj bi vsaka bratovščina predstavila v pet minutni predstavitvi na kakšen
način služi. Koliko smeha in zabave je bilo ob predstavitvah. Vsaka bratovščina
je na duhovit način prikazala svoje služenje. Prisotnih nas je bilo kar nekaj
bratovščin in sicer iz Logatca z najmlajšo bodočo skavtinjo – devet mesecev
staro Meto, Mozirja, Domžal, Slovenj Gradca, iz Ljubljane Fužine, Štepanja vas,
Ježica, Postojne in Celja. Svojo predstavitev so imeli tudi otroci.
Po predstavitvi nas je p. Primož razdelil po skupinah od igel do motik, žag,
lopat, grabelj – prava delovna skupina. Vsaka skupina je dobila svojo zadolžitev.
Ob 23. uri smo se dobili v kapeli, kjer smo zmolili in zapeli večerno molitev
in odšli k počitku.
V soboto 8.1. nas je ob 7.30 uri zbudila budnica s pesmijo in ob spremljavi Ditine kitare »Danes je dan, ki ga dal je Gospod«. Ena za drugo so se prikazale zaspane glave skozi vrata in radovedno prisluhnile ubranemu petju. Ni kaj, skavti znamo tudi lepo peti in igrati, ne samo služiti. Ob 8.30 uri smo imeli v kapeli jutranjo molitev. Po vsem protokolu, ki je sledil, smo se ob 9.45 uri zbrali v našem delovnem prostoru in pričeli z delom in sicer s temo: STOPIMO NA POT ODKRIVANJA NAŠEGA SLUŽENJA. V pomoč na tej poti nam je bilo sv. pismo. Iz njega zajemamo vse kar nam pomaga pri služenju. P.Primož nam je prebral o usmiljenem Samarijanu, pri katerem smo se ustavili in razmišljali zakaj je duhovnik šel ravno po tisti poti, ob kateri ga je presenetil poškodovani človek. Tu je Jezus že spregovoril o služenju. Še veliko poglavij smo obravnavali in v njih odkrivali pomen služenja.
Nato je sledila PUŠČAVA, ko smo v tišini premišljevali in odkrivali naša pota služenja. Puščava je čas, ki ga hočemo preživeti v samoti. Iskanje, okušanje Božje navzočnosti. Pri tem nam je pomagalo prebiranje psalmov. Iz vsakega psalma smo si izpisali vsaj en verz, vrstico, v kateri si se prepoznal. Tako je nastal lastni psalm te puščave. Zanimiva je bila tudi naslednja točka: ROŽNI VENEC IN SLUŽENJE. Tu smo si lahko izbrali eno od skrivnosti in jo opisali kakšno povezavo vidimo med služenjem in to skrivnostjo. Sledila je naslednja točka: PO SLUŽENJU HVALIM GOSPODA in nastalo je veliko lepih hvalnic Gospodu.
Po puščavi smo v kapeli imeli sv. mašo pri kateri smo se duhovno okrepili.
Po kosilu je bil na vrsti sprehod pod naslovom SKAVTI – IZZVANI K SLUŽENJU.
Na poti so bile kontrolne točke in na njih kuverte z vsebinami, ki so bile namenjene
našemu služenju.
V naši skupni sobi nam je pozno popoldne Aleš Čerin predstavil metodo ODPRTEGA
PROSTORA: »Kakšne priložnosti vidim za služenje slovenskih odraslih skavtov?«
Na steni so bili plakati z napisi: Kdorkoli pride, je prava oseba. Karkoli se
zgodi, je edino, kar se je lahko zgodilo. Ko se nekaj začne je to ravno pravi
čas za začetek in Ko je konec je konec.
Všeč mi je bil zakon dveh nog: Če se znajdeš v situaciji v kateri ne moreš nič
prispevati ali se nič naučiti, uporabi svoji dve nogi in pojdi na bolj produktivno
mesto. »Odprti prostor« nas je pa res zaposlil. Nastalo je 17 delavnic in vse
kar smo si zadali, smo zapisali kot zapisnik in nastala je brošura, katero je
vsak od navzočih dobil naslednji dan. Kar prehitro je prišla nedelja. Na Matjaževo
pobudo smo se postavili v zbor in z vso vnemo in iz vsega grla zapeli Himno
odraslih skavtov. Bili smo navdušeni in pod vodstvom Anice, ki nam je navdušeno
dirigirala, smo res dali vse od sebe. Matjaž pa je naše lepe glasove posnel
na trak.
Pred kosilom smo se zbrali v cerkvi sv. Benedikta, kjer smo imeli res lepo
skavtsko sv. mašo, katero je daroval p. Primož, ob spremljavi Tinine kitare
pa smo prepevali. Otroci pa so vsem odraslim izdelali spominčke za na rutke.
Ob 15. uri smo se odpeljali in obiskali Plečnikovo cerkev v Bogojini. Tam smo
prebrali svoja razmišljanja iz puščave, nato pred cerkvijo naredili krog, ga
razdrli s pomočjo štorkelj in se poslovili z obljubo, da se zopet vidimo na
tretjih duhovnih vajah prihodnje leto. Mislim, da smo v dveh dneh marsikaj pridobili
na temo služenja in da bomo to znali ponesti v življenje in kot skavti služili
tistim, ki nas potrebujejo.
Hvala p. Primožu za tako lepe in bogate duhovne vaje, za ves njegov trud, ki
ga je vanje vložil, hvala vsem za prijetno druženje. Hvala tudi gospe Kvasovi
za dobro hrano in
prijaznost. Lepo nam je bilo.